Kdo plača: brezplačno za delavca
Osebno varovalno opremo (OVO) izbere, zagotovi in plača delodajalec, delavec zanjo ne prispeva ničesar. To izhaja iz zakonodaje o varnosti in zdravju pri delu ter iz pravilnika o osebni varovalni opremi, ki jo delavci uporabljajo pri delu. Podlaga za izbiro ni katalog, ampak ocena tveganja: iz nje mora biti razvidno, katero tveganje na katerem delovnem mestu pokriva katera oprema in kakšna raven zaščite je potrebna.
V strošek delodajalca ne spada samo izdelek:
- oprema v pravi velikosti in kroju, vključno z ženskimi kroji ter najmanjšimi in največjimi številkami
- zamenjava ob obrabi, poškodbi ali izgubi zaščitnih lastnosti
- vzdrževanje: pranje, servis, nadomestne blazinice, filtri, higienski kompleti
- usposabljanje za pravilno uporabo in vodenje evidenc
- posebne izvedbe, kadar jih zahteva ocena tveganja, na primer zaščitna očala s korekcijo ali po meri uliti čepki za ušesa
Prenos stroška na delavca, torej odbitek od plače, kavcija ali dogovor „kupi sam, povrnemo pozneje“, je v nasprotju z načelom brezplačnosti. Če si delavec želi dražji model od tistega, ki ga zahteva ocena tveganja, je doplačilo stvar internega dogovora, ustrezna osnovna oprema pa mora ostati brezplačna.
Dve situaciji redno povzročata spore. Pri agencijskih in napotenih delavcih v pogodbo zapišite, kdo opremo zagotovi; odgovornost za varne razmere na delovišču praviloma ostane pri podjetju, kjer se delo dejansko opravlja. Pri podizvajalcih zahtevo po enaki ravni zaščite vpišite že v naročilnico. Delovna oblačila brez zaščitne funkcije, na primer polo majica z logotipom, niso OVO v pravnem smislu, čeprav jih podjetja pogosto plačajo; davčno obravnavo preverite pri računovodstvu.
Kaj preverite ob prevzemu: CE, kategorija, dokumentacija
Dajanje osebne varovalne opreme na trg v EU ureja Uredba (EU) 2016/425. Ob prevzemu, in obvezno pred oddajo ponudbe za javno naročilo, preverite štiri stvari.
- Oznaka CE. Pri opremi kategorije III je ob oznaki še štirimestna številka priglašenega organa, ki nadzoruje skladnost proizvodnje. Pri kategorijah I in II te številke ni.
- Kategorija tveganja. V kategorijo I sodijo najmanjša tveganja, v kategorijo II vmesna, sem se uvršča velik del zaščitne obutve in visokovidljivih oblačil, v kategorijo III pa tveganja s smrtnimi ali nepovratnimi posledicami: padci z višine, dihala, nevarne kemikalije, škodljiv hrup, visoke temperature, električni udar.
- Izjava EU o skladnosti za konkreten model. Priložena mora biti opremi ali pa navodila navedejo spletni naslov, kjer je dostopna. Javni naročniki jo redno zahtevajo že ob ponudbi.
- Navodila proizvajalca v slovenščini. V njih so življenjska doba oziroma rok uporabnosti, način vzdrževanja, omejitve uporabe in pri oblačilih največje število ciklov čiščenja.
Oznake razredov se med izdajami standardov spreminjajo. Novejša izdaja standarda EN ISO 20345 za zaščitno obutev poleg oznak S1 do S3 uvaja tudi S6 in S7, pri protiprebodnem vložku pa loči oznaki PL in PS glede na premer žeblja, s katerim je bil vložek preizkušen. Protizdrsnost je v tej izdaji osnovna zahteva za vso obutev, zato se oznake SRA, SRB in SRC v njej ne uporabljajo več. Pri primerjavi ponudb torej preverite, po kateri izdaji standarda je model certificiran. Pomen posameznih oznak je zbran v slovarju standardov.
Tri merila za zamenjavo
Oprema gre iz uporabe, kadar je izpolnjeno vsaj eno od treh meril, ne šele takrat, ko so izpolnjena vsa tri.
- Rok proizvajalca. Datum izdelave, rok uporabnosti na embalaži in življenjska doba, navedena v navodilih.
- Poškodba ali dogodek. Čelada po udarcu, varovalni pas po zaustavitvi padca, obutev po močnem udarcu v zaščitno kapico, rokavice po politju s kemikalijo. Takšna oprema gre iz uporabe takoj, tudi če je videti cela.
- Izguba zaščitnih lastnosti med običajno rabo. Obrabljen profil podplata, zbledela fluorescenca, preseženo število pranj, z oljem prepojeno ognjevarno oblačilo.
Pri večini opreme rok ni datum na koledarju, ampak stanje. Zato je kratek pregled pred izmeno del uporabe opreme, zapis o izdaji in zamenjavi pa pokaže, ali se oprema menjuje prehitro ali prepozno.
Merila po vrstah opreme
| Oprema in standard | Kdaj gre iz uporabe | Kje piše |
|---|---|---|
| Zaščitna obutev, EN ISO 20345 | obrabljen profil podplata in izgubljene protizdrsne lastnosti, vidna ali deformirana zaščitna kapica, predrt zgornji del | navodila proizvajalca, vizualni pregled |
| Visokovidljiva oblačila, EN ISO 20471 | preseženo največje število pranj, zbledela fluorescenca, odstopajoči ali razpokani odsevni trakovi | etiketa za nego z navedenim največjim številom ciklov čiščenja |
| Rokavice, EN 388 in EN ISO 374 | luknje, obraba, otrdelost; pri kemičnih rokavicah po času prodora za konkretno snov, ne po dnevih nošenja | tehnični list z ravnmi zaščite in časi prodora |
| Čelada, EN 397 | rok proizvajalca, takoj po udarcu, ob razpokah ali kredasti površini lupine | datum izdelave, vtisnjen v lupino, in navodila |
| Filtrirna obrazna maska, EN 149 | oznaka NR pomeni uporabo v eni izmeni, oznaka R več uporab po navodilih; tudi neodprta maska ima rok uporabnosti | oznaka na maski, rok na embalaži |
| Oprema proti padcem, EN 361 in EN 363 | po zaustavitvi padca takoj iz uporabe; sicer periodični pregled usposobljene osebe, po EN 365 praviloma najmanj vsakih 12 mesecev | navodila proizvajalca, kartica pregledov |
| Zaščitna očala, EN 166 | opraskana ali razjedena stekla, ki motijo vid, poškodovan okvir ali naglavni trak | vizualni pregled |
| Glušniki in čepki, EN 352 | otrdele ali razpokane blazinice, izgubljeno tesnjenje; čepki za enkratno uporabo po vsaki uporabi | higienski komplet in interval iz navodil |
Pri obutvi velja še eno pravilo, ki se v skladišču rado pozabi: poliuretanski vmesni podplati lahko sčasoma hidrolizirajo tudi v neodprti škatli, zato proizvajalci pogosto navedejo priporočeno obdobje skladiščenja. Zaloge obračajte po načelu prvi noter, prvi ven, in ne kopičite večletne rezerve številk, ki jih redko potrebujete. Izbira razreda glede na tla in nevarnost preboda je razložena pri zaščitni obutvi.
Sezonska oblačila: mraz, veter in dež
Pri delu na prostem merilo ni le obraba, ampak tudi razmere, za katere je bilo oblačilo preizkušeno. V ponudbah se najpogosteje pojavijo trije standardi:
- EN 342: obleke in kompleti za zaščito pred mrazom. Deklarirana toplotna izolativnost velja za sestav plasti, kot je bil preizkušen, zato zamenjava spodnje plasti spremeni rezultat.
- EN 14058: posamezni kosi za zmerno hladna okolja, torej tam, kjer polna zimska obleka ni potrebna.
- EN 343: zaščita pred dežjem. Ločeno sta razvrščeni odpornost proti prodoru vode in odpornost proti prehodu vodne pare, torej paroprepustnost; višji razred pomeni boljšo lastnost.
Pri teh oblačilih zaščito najprej izgubijo šivi, zadrge in površinski nanos: premočene rame, odstopajoč trak čez šive, zbita ali stalno vlažna izolacija. Vodoodbojno impregnacijo je pri nekaterih materialih mogoče obnoviti, poškodovane membrane in zavarjenih šivov pa ne. Če je kos hkrati visokovidljiv, velja strožje od obeh meril: ko fluorescenca zbledi ali je preseženo največje število pranj, kos ni več visokovidljiv, tudi če dež še drži. Zimski program je opisan pri sezonskih oblačilih.
Evidenca: kaj mora biti zapisano
Ob inšpekcijskem nadzoru in v razpisni dokumentaciji se preverja isti sklop dokumentov, zato se izplača, da so na enem mestu:
- ocena tveganja z zahtevanimi vrstami in razredi opreme po delovnih mestih
- interni akt ali seznam, kdo dobi kaj in v kakšnem roku
- evidenca izdaje s podpisom prejemnika ter datumi izdaje in zamenjave
- dokazila o usposabljanju za uporabo, pri zahtevnejši opremi tudi o praktičnem prikazu
- izjave EU o skladnosti in navodila za uporabo za dobavljene modele
- zapisi periodičnih pregledov, na primer kartica pregledov opreme proti padcem
Za nabavo je uporaben preprost pregled: koliko kosov posamezne vrste je bilo izdanih v letu in kolikšna je povprečna doba do zamenjave. Če se pri isti ekipi obutev menjuje bistveno hitreje kot pri primerljivih delovnih mestih, je vzrok pogosto napačen razred glede na podlago in ne kakovost izdelka. Ista evidenca je pri javnih naročilih podlaga za oceno letnih količin po sklopih.
Osebno varovalno opremo plača delodajalec, izbere pa jo ocena tveganja in ne cenik. Ob prevzemu preverite oznako CE s kategorijo, izjavo EU o skladnosti in navodila v slovenščini, med uporabo pa velja, da gre oprema iz uporabe ob roku proizvajalca, po dogodku ali ob izgubi zaščitnih lastnosti, kar nastopi prej. Zapisana merila in evidenca izdaje naredijo zamenjavo predvidljivo.