Kaj pomeni oznaka na jeziku čevlja
Vsa zaščitna obutev v EU se razvršča po standardu EN ISO 20345. Osnovni pogoj je zaščitna kapica, ki v preizkusu prenese udarec 200 J in stisk 15 kN. Če kapice ni, izdelek po tem standardu ni zaščitna obutev.
Dva sorodna standarda se pogosto zamenjujeta:
- EN ISO 20346: varovalna obutev s kapico za 100 J, njene oznake se začnejo s črko P.
- EN ISO 20347: delovna obutev brez kapice, oznake se začnejo s črko O. Primerna je le tam, kjer ocena tveganja ne ugotovi nevarnosti stiska ali padca predmeta.
Znotraj EN ISO 20345 standard loči še razred I (usnje in drugi materiali) in razred II (celogumijasti ali celopolimerni škornji). Oznake S1, S2, S3, S6 in S7 sodijo v razred I, S4 in S5 v razred II. Pomen posameznih kratic je zbran v slovarju standardov.
Material kapice na razred ne vpliva, ker morata jeklena in kompozitna prestati isti preizkus. Kompozitna je običajno lažja, slabše prevaja toploto in ne sproža detektorjev kovin, jeklena pa je tanjša in dopušča ožjo konico čevlja.
Razredi obutve v eni tabeli
| Oznaka | Kaj vključuje poleg kapice | Česa nima |
|---|---|---|
| SB | samo osnovna zahteva, torej kapica | antistatike, blaženja pete, odpornosti proti vodi |
| S1 | zaprt predel pete, antistatika (A), blaženje v peti (E, preizkus z 20 J) | prebodne odpornosti, odpornosti zgornjega dela proti vodi |
| S1P | S1 in prebodno odporen vložek | odpornosti zgornjega dela proti vodi |
| S2 | S1 in odpornost zgornjega dela proti vodi (WRU, po novi izdaji WPA) | prebodne odpornosti, obveznega profila |
| S3 | S2, prebodni vložek in profiliran podplat | preizkusa vodoodpornosti celega čevlja |
| S4 / S5 | gumijasti ali polimerni škornji, neprepustni že po konstrukciji; S5 ima še prebodni vložek in profil | zračnosti, zato so za celodnevno delo v suhem pogosto neprijetni |
| S6 / S7 | novost nove izdaje: S2 oziroma S3 z opravljenim preizkusom vodoodpornosti celega čevlja (WR) | S6 nima prebodnega vložka in profila, S7 ju ima |
Pozor pri S1: v izdaji iz leta 2011 je vključeval tudi odpornost podplata proti oljem in gorivom, v novi izdaji je to samostojna oznaka FO. Če vaši ljudje hodijo po olju, jo zahtevajte izrecno.
Dodatne oznake, ki odločajo o izbiri
Razred pove osnovo, razliko med dvema modeloma S3 pa naredijo dodatne oznake:
- P, PL, PS: prebodna odpornost, preizkušena s silo 1100 N. P pomeni kovinski vložek, PL nekovinskega, preizkušenega z žebljem premera 4,5 mm, PS pa nekovinskega, preizkušenega s tanjšo konico 3,0 mm. Nekovinski vložek je lažji, slabše prevaja toploto in praviloma pokrije večji del podplata, jeklen pa zaustavi tudi tanjše konice. Kjer se pojavljajo sponke in tanki žeblji, zahtevajte P ali PS, ne zgolj PL. Po novi izdaji zato srečate zapise S1PL, S1PS, S3L in S3S, ki povedo, kateri vložek je vgrajen.
- WR: preizkus vodoodpornosti celega čevlja. WRU oziroma WPA se nanaša le na zgornji del, ne na šive in ne na jezik do vrha.
- HRO: podplat prenese stik s površino 300 °C, 60 sekund. HI je toplotna izolacija podplata, CI pa izolacija proti mrazu, ki se preverja pri približno minus 17 °C.
- M je zaščita nartov, AN zaščita gležnja, CR odpornost zgornjega dela proti urezu (to ni zaščita pred verižno žago, ta je predmet EN ISO 17249), SC zaščita konice pred odrgnino, LG pa oprijem na lestvi.
Oznake so odtisnjene na jeziku ali v notranjosti čevlja, skupaj s številko standarda, velikostjo in datumom izdelave. Če jih tam ni, je pred naročilom smiselno zahtevati dokumentacijo.
SRC in kaj se je spremenilo z novo izdajo
Po izdaji EN ISO 20345:2011 so veljale tri oznake drsnosti:
- SRA: keramična ploščica z raztopino detergenta
- SRB: jeklena podlaga z glicerolom
- SRC: obutev je prestala oba preizkusa
Nova izdaja standarda, ki jo je ISO objavil leta 2021 in je v Evropi znana kot EN ISO 20345:2022, teh oznak ne uporablja več. Odpornost proti zdrsu je postala osnovna zahteva za vso zaščitno obutev in se preverja na keramični ploščici z raztopino detergenta, dodatna oznaka SR pa pomeni, da je model prestal še zahtevnejši preizkus z glicerolom.
Na trgu sta zato hkrati obe generaciji oznak, saj potrdila, izdana po stari izdaji, veljajo do izteka svoje veljavnosti. Če interni predpis ali razpisna dokumentacija zahteva "SRC", je model po novi izdaji brez te oznake lahko enakovreden ali boljši. V razpisu zahtevo raje zapišite kot "EN ISO 20345, odpornost proti zdrsu skladno z veljavno izdajo standarda", sicer sami izločite ustrezne ponudbe.
Nobena od teh oznak ne pove nič o oprijemu na ledu. Za zimske razmere se ta lastnost presoja posebej, najbolj zanesljivo s preizkusnim parom na terenu.
ESD ni isto kot antistatika, izolacijska obutev pa je nekaj tretjega
Tri stvari, ki se v povpraševanjih redno mešajo:
- Antistatika (A) po EN ISO 20345 pomeni električno upornost med 0,1 MΩ in 1000 MΩ. Naboj odvaja z osebe in hkrati omejuje prevodnost. To je standardna lastnost razredov od S1 naprej.
- ESD ni del EN ISO 20345, ampak se presoja po družini standardov EN 61340, kjer so mejne vrednosti bistveno strožje. Za obutev samo se pogosto navaja meja okoli 100 MΩ, za sistem oseba, obutev in tla pa okoli 35 MΩ, merodajen pa je predpis konkretnega območja EPA. Oznaka A torej ne zadošča za delovišče, urejeno za elektroniko, zato zahtevajte izrecno dokazilo za ESD.
- Elektroizolacijska obutev za delo v bližini delov pod napetostjo se izdeluje po EN 50321-1 (razreda 00 in 0) in je po namenu nasprotje antistatične.
ESD lastnost deluje samo v paru z ustreznimi tlemi. Zamenjava serijskega vložka za svojega, debele volnene nogavice ali umazanija pod podplatom jo izničijo, ne da bi to kdo opazil.
Kateri razred za katero delovišče
Razred je izhodišče, končno odločitev pa da ocena tveganja delovnega mesta. Groba slika, ki drži pri večini povpraševanj:
- Montaža, proizvodna hala, skladišče brez ostrih odpadkov: običajno zadošča S1 ali S1P, ker je pomembnejša zračnost.
- Delo z vlago v zaprtih prostorih, pranje tal, živilska predelava: S2, po možnosti z oznako SR.
- Gradbišče, rušenje, komunalna dela: S3 je običajna zahteva, ker združi prebodni vložek in profiliran podplat.
- Beton, blato, čiščenje z visokotlačnim curkom: škornji S5.
- Trajno mokro ali mrzlo okolje: S6 ali S7, po potrebi z oznako CI.
Prileganje odloči več kot razred, saj isti razred v drugem kopitu žuli. Pred večjim naročilom preizkusite en par v izmeni, za katero je namenjen, in preverite tudi širino ter možnost zamenjave vložka. Delodajalec mora osebno varovalno opremo zagotoviti na svoje stroške in na podlagi ocene tveganja. Modele po razredih so razvrščeni v ponudbi zaščitne obutve.
Kako preverite, da oznaka drži
Zaščitno obutev kot osebno varovalno opremo v EU ureja Uredba (EU) 2016/425. Praviloma sodi v kategorijo II, kar pomeni, da mora tip izdelka pregledati priglašeni organ.
- Na čevlju mora biti trajno odtisnjena oznaka: proizvajalec ali znamka, oznaka modela, velikost, datum izdelave, številka standarda in oznaka razreda z dodatnimi kraticami.
- Priložena mora biti EU izjava o skladnosti ali povezava do nje, poleg tega navodila v slovenščini.
- Oznaka CE mora biti na izdelku ali embalaži. Številka priglašenega organa je pri kategoriji II navedena v dokumentaciji in ne nujno ob oznaki CE.
- Podatki na čevlju in v izjavi se morajo ujemati. Neujemanje modela ali razreda je razlog za reklamacijo.
Pri javnih naročilih dokumentacijo shranite že ob prevzemu, ker jo je pozneje običajno težje dobiti. Če zbirate zahteve za več delovnih mest hkrati, jih zapišite po standardih in oznakah, ne po imenih modelov, in jih pošljite v povpraševanju.
Razred je izhodišče, dodatne oznake pa povedo, ali čevelj ustreza konkretnemu delovišču. Pri razpisu zapišite zahtevo po standardu in lastnostih, ne po oznaki iz stare izdaje, sicer izločite ustrezne ponudbe. Pred večjim naročilom preizkusite en par tam, kjer bo dejansko v uporabi.